Z osvetlitvijo mize v avli naše šole in učilnice biologije v modro se pridružujemo mednarodnim aktivnostim ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki je 14. novembra.
Leto 2021 predstavlja stoto obletnico odkritja inzulina. Prva uspešna uporaba inzulina je bila izvedena leta 1922.
Objavljamo obvestilo Zveze društev diabetikov Slovenije:
Dostop do oskrbe osebam s sladkorno boleznijo
Tema svetovnega dneva diabetesa v letih 2021 do 2023 je dostop do oskrbe osebam s sladkorno boleznijo.
➢ Milijoni ljudi s sladkorno boleznijo po vsem svetu nimajo dostopa do oskrbe s sladkorno boleznijo.
➢ Ljudje s sladkorno boleznijo potrebujejo stalno oskrbo in podporo, da bi obvladali svoje stanje in se izognili zapletom. Ne moremo več čakati.
➢ Medicina, tehnologije, podpora in nega morajo biti na voljo vsem osebam s sladkorno boleznijo, ki jih potrebujejo.
➢ Vlade naj povečajo vlaganja v oskrbo in preprečevanje sladkorne bolezni.
➢ Stota obletnica odkritja inzulina je enkratna priložnost za pomembne spremembe za več kot 460 milijonov ljudi, ki živijo s sladkorno boleznijo, in za milijone drugih, ki so ogroženi.
Kdaj, če ne zdaj?
Stota obletnica odkritja inzulina:
odkritje, ki rešuje življenja, vendar je pot še dolga
Prof. Andrew Boulton, predsednik Mednarodne zveze za sladkorno bolezen
Prof. Akhtar Hussain, novoizvoljeni predsednik, Mednarodna zveza za sladkorno bolezen
Povzetek iz članka:
Stoletnica terapevtskega inzulina, ki sta ga leta 1921 razvila Frederick G. Banting in Charles H. Best pod nadzorom Johna J. R. Macleoda in v sodelovanju z Jamesom B. Collipom, je izjemno pomemben mejnik za mnoge bolnike s sladkorno boleznijo po vsem svetu in prelomno odkritje v zgodovini medicine.
Po svetu skoraj pol milijarde ljudi živi s sladkorno boleznijo. Brez konkretnih ukrepov za obravnavo te problematike po vsem svetu pričakujemo, da se bo število v naslednjih 25 letih povečalo na več kot 700 milijonov.
Sladkorna bolezen je resna, potencialno izčrpavajoča in smrtno nevarna nenalezljiva bolezen, ki lahko močno vpliva na posameznike in njihove družine ter na zdravstvene sisteme in gospodarstva posameznih držav. To še zlasti velja za države z nizkimi in srednjimi dohodki, kjer živijo skoraj štirje od petih (79 %) ljudi, ki trenutno trpijo za sladkorno boleznijo.
Pri približno polovici ljudi, za katere se ocenjuje, da živijo s sladkorno boleznijo, ta ni bila diagnosticirana. Brez ustreznega inzulinskega zdravljenja je sladkorna bolezen tipa 1 usodna.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 ob neustreznem zdravljenju ali pomanjkanju podpore obstaja tveganje resnih in smrtno nevarnih zapletov, kot so srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic, slepota in amputacija spodnjih okončin. Pri številnih je sladkorna bolezen tipa 2 diagnosticirana, ker vstopijo v proces zdravljenja zaradi večje, že obstoječe težave, ne vedo pa, da je težavo povzročila sladkorna bolezen. Pri nekaterih je postavljena celo napačna diagnoza, zgodi se, da celo šele po smrti, kar je tragično, čeprav je to mogoče preprečiti.
Ukrepi za obravnavo pandemije sladkorne bolezni bi morali vključevati dostop do cenovno dosegljive in neprekinjene oskrbe za vse, ki živijo s sladkorno boleznijo, ne glede na to, kje živijo ali kakšne so njihove ekonomske razmere.
Živimo v izjemno težkih časih, v katerih se ljudje s sladkorno boleznijo soočajo še z dodatnim zdravstvenim tveganjem. Žal smo ugotovili, da so lahko ljudje, ki živijo s sladkorno boleznijo, bolj dovzetni za najhujše zaplete pri bolezni covid-19. Dokazi kažejo, da je smrtnih primerov precej več pri ljudeh s pridruženimi zdravstvenimi težavami, kakršna je sladkorna bolezen. To še posebej velja za starejše (ocenjuje se, da ima vsak peti, starejši od 65 let, sladkorno bolezen) in kadar sladkorna bolezen ni pod nadzorom. Strinjamo se z mnogimi kolegi, ki pravijo, da lahko sedanje razmere v prihodnjih letih povzročijo povečanje zapletov zaradi sladkorne bolezni. Poleg tega nas mora skrbeti, da bo pandemija preusmerila vire in pozornost na nalezljive bolezni v škodo vseh nenalezljivih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo.
