PISNO IN USTNO PREVERJANJE ZNANJA
Ustno preverjanje bo sprotno. Namen ustnega preverjanja je ugotavljanje razumevanja obravnavane snovi, obravnavanih procedur in ugotavljanje problemskih znanj. Učencem lahko pomagamo s krajšimi usmerjevalnimi vprašanji. K preverjanju znanja spadajo tudi domače naloge, s katerimi učenec preveri in utrdi predelano snov.
Pisno preverjanje bo napovedano. Izdelke popravi učitelj ali jih pregleda skupaj z učenci. Pisno preverjanje bomo izvajali po manjših zaključenih celotah, ko bomo želeli dobiti povratno informacijo, ali učenci snov razumejo ter, če so jo usvojili.
Po vsakem poglavju ima učenec možnost samostojnega preverjanja znanja, ki se nahaja v učbeniku in zbirki vaj (Koliko znam?).
OCENJEVANJE ZNANJA
Pisno ocenjevanje:
V vsakem ocenjevalnem obdobju bo učenec dobil ocene, ki jih določa pravilnik o preverjanju in ocenjevanju. Pisali bomo 2-3 preizkuse znanj. Le-ti bodo napovedani vsaj teden dni prej. Pisno ocenjevanje znanja traja celo šolsko uro. Vsako pisno ocenjevanje znanja vsebuje vso snov, ki smo jo obravnavali – tudi vso »preteklo« snov.
Dovoljeni pripomočki:
- kemični svinčnik ali nalivnik (modra ali črna barva),
- navadni svinčnik,
- radirka,
- geometrijsko orodje (ravnilo, šestilo),
- kalkulator (pri določenih poglavjih in v dogovoru z učiteljem).
Naloga se točkuje z nič točkami, če:
- je naloga rešena na več načinov in ni jasno označeno, kateri način naj se upošteva,
- so odgovori nejasni ali nečitljivi.
Če je naloga rešena s svinčnikom, učenec nima možnosti ugovora na popravljen preizkus znanja.
V primeru kršitev učenca pri pisnem ocenjevanju znanja (kakršnokoli sodelovanje s sošolci, obračanje po razredu, pogovor, uporaba nedovoljenih pripomočkov, sposojanje žepnega računala ali ostalih pripomočkov od soseda…) se učenca prvič opozori, drugič pa se mu preizkus znanja odvzame. Pri vrednotenju izdelka ocenimo tisto, kar je učenec napisal do odvzema preizkusa, ne glede na to, koliko časa ga je učenec pisal.
Če učenec odda prazen preizkus, s tem ne pokaže doseganja minimalnih standardov. Učitelj takšno nalogo ovrednoti z nezadostno oceno.
Učenci so po končanem pisnem ocenjevanju znanja dolžni preizkus oddati učitelju, da ga ta lahko oceni. Če se izkaže, da učenec preizkusa ni oddal, ni pokazal doseganja minimalnih standardov in je ocenjen z negativno oceno.
Pri ustnem ocenjevanju dobi učenec tri ali več vprašanj. Pri ustnem ocenjevanju se poleg samega znanja učne snovi ocenjuje tudi učenčeva sposobnost interpretacije in povezovanje osvojenega znanja. Ustno ocenjevanje poteka skozi vse leto in datumsko ni vnaprej določeno.
Učenec ne more odkloniti ustnega spraševanja. Če zavrne spraševanje, mu učitelj zastavi predvidena vprašanja. Če učenec ne odgovarja, ne pokaže doseganja minimalnih standardov in je zaradi tega ocenjen z negativno oceno.
Drugače pridobljene ocene:
Učenci bodo poleg pisnih in ustnih ocen pridobili eno oceno tudi z geometrijskim narekom, matematičnim narekom, obdelavo podatkov ali izdelavo projektne naloge. O kriterijih za oceno le-teh bodo učenci predhodno seznanjeni pri urah matematike. Če učenec projektne naloge ne odda do dogovorjenega datuma, je naloga ocenjena z negativno oceno.
Če učenec sodeluje na tekmovanjih iz področja matematike ali fizike, se mu za doseženo priznanje vpiše ocena 5.
Če učenec uspešno izdela in predstavi raziskovalno nalogo iz področja matematike ali fizike, se mu vpiše ocena 5.
V razredih, kjer poteka poučevanje po korakih formativnega spremljanja, bodo ocene pridobljene v skladu z doseženimi merili uspešnosti.
Pisno ocenjevanje znanja, dnevi dejavnosti in projektne naloge so napovedane. Napove se tudi začetek ustnega spraševanja.
MERILA PRI PISNEM OCENJEVANJU ZNANJA
100% – 90 % | 89 % – 75 % | 74 % – 60 % | 59 % – 45 % | 44 % – 0% |
Odlično | prav dobro | dobro | zadostno | nezadostno |
SPLOŠNI KRITERIJI PRI USTNEM OCENJEVANJU ZNANJA
ODLIČNO
Predstavitev znanja je zelo jasna in jo je mogoče prekinjati z dodatnimi vprašanji, vendar se učenec ne zmede.
Učenec se zna natančno in strokovno izražati.
Pristop k reševanju problemov je lahko standarden ali ustvarjalen.
Zna poiskati tudi primere iz vsakdanjega življenja ali iz drugih učnih predmetov, pri katerih je obravnavana snov teoretična podlaga.
Zna reševati povsem nove naloge in probleme, ki jih dotlej še ni obravnaval, a so v tesni povezavi s tekočo učno snovjo.
Probleme zna analizirati, jih razgraditi v manjše enote in nato rešitve ponovno povezati v celoto.
Svoje rešitve zna kritično pretresti in oceniti pravilnost svoje rešitve.
Na podlagi svoje ocene rezultata, zna sam poiskati računske napake ali napake v sklepanju.
PRAV DOBRO
Učenec zna natančno opredeliti bistvo pojmov.
Zna navesti primere iz svojih izkušenj.
Zna se samostojno izražati in uporablja strokovno matematično terminologijo.
Postopki reševanja so sistematični in postopni, rešitve natančne in pregledne.
Samostojno rešuje tudi težje naloge.
Učiteljeva pomoč mu ni potrebna, uporabi jo samo zato, da se bolje prilagodi njegovim zahtevam.
Dopustijo se manjše računske napake, ki pa ne smejo biti posledica nerazumevanja.
Učenec zna sam poiskati napako, če ga učitelj na napako opozori.
DOBRO
Učenec pozna in reproducira obravnavane vsebine.
Zna uporabiti ustrezni matematični jezik, da opiše odnose, in pojasni pravila.
Zna pojasniti in reševati matematične probleme, s katerimi se je že predhodno seznanil.
Snov razume.
Zna reševati tudi obratno zastavljene naloge.
Probleme obravnava sistematično in postopno, občasno mu pomaga učitelj.
Pri reševanju in odgovarjanju potrebuje minimalno učiteljevo pomoč.
Nima večjih težav pri računanju.
Dopustijo se manjše napake, ki so posledica površnosti in nezbranosti.
ZADOSTNO
Učenec večinoma pozna učno snov, zna našteti temeljne pojme, vendar jih ne zna pojasniti.
Temeljne pojme obvlada do te stopnje, da je na njih možno graditi učenčevo nadaljnje znanje.
Na vprašanja zna odgovoriti s pomočjo učiteljevih vprašanj, ki vodijo do pravilnega odgovora.
Rešiti zna preproste, direktne naloge.
Obvlada osnovne računske operacije.
NEZADOSTNO
Učenec pozna drobce učne snovi.
Zamenjuje pojme in obnavlja snov povsem zmedeno.
Večinoma ne zna opredeliti bistva pojmov.
Pri reševanju dela številne napake in se moti pri najosnovnejšemu računanju.
Ne obvlada suvereno štirih osnovnih računskih operacij, pri računanju se mu zatika in za razmeroma enostavne račune potrebuje veliko časa.
Ne zna izkoristiti učiteljeve pomoči in se slabo izraža.
Učenec kljub učiteljevi pomoči ne odgovarja na vprašanja.
POPRAVLJANJE OCEN
Negativne pisne in ustne ocene učenec med letom popravlja po dogovoru z učiteljem.
V razredih, kjer poteka poučevanje po korakih formativnega spremljanja, bodo učenci, ki ob ocenjevanju znanja ne bodo izkazali doseganja minimalnih meril uspešnosti, imeli možnost dokazovanja le-teh po koncu ocenjevalnega obdobja. Dokazovanje znanja bo pisno in sicer v času dopolnilnega pouka (predvidoma začetek februarja in začetek junija). Možnost izboljšanja ocene oz. dokazovanja doseganja meril uspešnosti bodo v teh dveh terminih imeli tudi učenci, ki bodo skozi celotno obdobje redno opravljali svoje dolžnosti, se vestno zavzemali za izboljšanje lastnega znanja in učiteljici predložili načrt izboljšanja znanja in rešene dodatne naloge.
DOLŽNOSTI UČENCA
Učenec mora:
- k pouku nositi vse zahtevane pripomočke za nemoteno izvajanje pouka,
- redno delati domače naloge,
- sodelovati pri pouku,
- spoštovati pravice ostalih učencev in učiteljev, njihovo osebnostno integriteto in različnost,
- držati se dogovorjenih rokov za ocenjevanje.
ZAKLJUČEVANJE OCEN
Zaključna ocena ni aritmetična sredina vseh pridobljenih ocen.
Oblikovanje zaključne ocene:
- ocene pridobljene med celim šolskim letom oz. dokazano znanje po merilh uspešnosti,
- sodelovanje pri učnih urah,
- redno opravljanje domačih nalog,
- prinašanje učnih pripomočkov,
- sodelovanje na tekmovanjih.
DELO Z NADARJENIMI UČENCI IN UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI
Učitelj delo z nadarjenimi učenci prilagaja med poukom z zahtevnejšimi, dodatnimi nalogami in matematičnimi izzivi. Zanje je organiziran tudi dodatni pouk, zaželena je udeležba na tekmovanjih in sodelovanje pri raziskovalnih nalogah. Učencem s posebnimi potrebami in učencem z odločbami učitelj delo prilagaja na osnovi odločbe.