V ponedeljek, 7. 10. 2024, smo se z učenci 7. razredov odpravili na ekskurzijo na Vrsno in okoliške kraje. Pot iz Nove Gorice nas je preko Kobarida in Tolmina popeljala v čudovite kraje Gregorčičeve mladosti. Imeli smo priložnost videti lepoto planinskega raja, ki ga je v marsikaterih svojih pesmih opisal pesnik sam in po katerem je močno hrepenel vse do smrti.
O, zlatih dni spomin
me vleče na planine,
po njih srce mi gine,
saj jaz planin sem sin!
Tedaj nazaj,
nazaj v planinski raj!
(S. Gregorčič: Nazaj v planinskih raj!)
Na ekskurziji smo si ogledali 4 metre visok in iz kararskega kamna izklesan Gregorčičev spomenik, ki je postavljen ob zunanji strani prezbiterija cerkve sv. Lovrenca. V duhu prihajajočega rojstnega dne smo mu tam zapeli “vse najboljše” ter prižgali svečo.
Nadaljevali smo z ogledom Simonovega ali Gregorčičevega slapa, ki je eden najlepših primorskih slapov. Viri pravijo, da je pesnik zahajal tja in pesnil ob njem. Mogoče so ravno tam izpod njegovega peresa nastajale najlepše rime. Slap je omenil tudi v eni svojih prekrasnih pesmi Pastir, kjer se spominja svoje mladosti in lepote planin ter bridkosti ob zapustitvi domačega raja. Nekateri učenci so planinske radosti tudi izkusili in se pogumno zakotalili po brežini navzdol.
Ogledali smo si tudi Gregorčičevo domačijo, kjer nam je vodička povedala zanimivo anekdoto o njegovem rojstvu. Gregorčič se je namreč rodil na pragu domačije, ko se je mati vračala z dela na njivi, zato so že takoj vedeli, da bo moral oditi od doma.
Na Vrsnem nas je očaral tudi spomenik padlim vojakom v 2. svetovni vojni ter v Kobaridu Gregorčičev spomenik kiparja Jakoba Savinška, ki je v nadnaravni velikosti in ulit iz brona.
Polni novih vtisov in spoznanj smo še dokončali učne liste in se odpravili nazaj v “dolinski svet”.
Nina Rogelja, vodja KD
Foto: Nina Rogelja, Tina S. Furlan, Mateja J. Mickovski
